Eva Petrič (1983) je mednarodno prepoznavna slovenska intemedijska umetnica. Eva z obsežno prisotnostjo v svetovnem umetniškem prostoru in subtilnim posluhom za transdisciplinarno raziskovanje umetniškega bivanja v svet umetnosti zarisuje lasten kreativni pečat. Zraven konceptualnih instalacij ter performansov, s katerimi se predstavlja v galerijah, muzejih in drugih umetniško odprtih prostorih doma in v tujini, je Petričeva tudi avtorica novel Vsi so jedli suši in Škatla brez kože, lebdeča ter zbirke pesmi Ta prostor je škatla, objavljenih v slovenskem in nemškem jeziku. Petričeva se izraža v različnih medijih, ki jih na docela svojevrsten način konceptualno povezuje v vsebinsko dopolnjujoče se instalacije. Z interpretacijo lastnega vizualnega sveta skozi vsakič znova presenetljive postavitve umetniških del vstopa v urbane prostore tako, da jih z odstrtjem novih, subjektivnih možnosti nadgraditve prav posebej zaznamuje. S tem odgovarja izzivom “osvajanja novih prostorov” ter oznanja svojo prisotnost v svetu. Eva Petrič interpretira svoj vizualni svet transdisciplinarno ter skozi različne medije. Postavlja prostorske instalacije, s katerimi premišljeno ustvarja nove prostore. Njen prestižni umetniški dosežek, s katerim je dokončno prestopila iz slovenskega v prostor sveta, je projekt Gr@y Matter – Jezik senc. Leta 2009 je najprej nastala knjiga, ki vsebuje preko 300 črno-belih fotografij senc, nekaterih posebej obdelanih v temnici. Umetnica raziskuje vprašanja možnosti obstoja jezika senc: njegovih lastnosti, vsebine, oblik ter komunikacijskih sposobnosti, da bi ga nato prevedla v jezik emocij. Projekt je umetnica v letu 2013 nadgradila z postavitvijo Instalacije “I and the other”, ki je bila razstavljena v New Yorku v izložbenih prostorih znane trgovine Bergdorf Goodman na Peti aveniji, kar jo postavlja v vrsto z Andyjem Warholom, ki je tam razstavljal v šestdestih. Razstavljena dela so analogne fotografije senc, ki so nato z namenom povečevanja digitalizirane, končno pa direktno odtisnjene na pleksi steklo. Fotografsko izrazilo je mladi umetnici najprikladnejši vizualni medij, ki ga suvereno podreja svojim vizijam, saj z njim fiksira motive in učinke, ki jih sama definira v vsej njihovi preciznosti in hkratni zabrisanosti. Vsaka od takih podob nosi v sebi tudi avtoričin povsem avtentičen in zanjo odločilen oseben smisel, ki ga skuša pretopiti v človeško in celo mitično dojeto univerzalnost.
Omeniti velja tudi prezentna video umetniška dela serije White Box, s katerimi je Petričeva osvojila številne nagrade in bila predstavljena na mednarodnih festivalih v Hong Kongu, Pekingu, Copenhagnu, Dunaju ter v Ljubljani. Umetnica s pomočjo video kamere združuje razpoložljive prostore v enovitega, s čimer jih na novo definira in prestavlja v subverzivne funkcije. Tako je denimo video rainBOW@beijing vizualizacija z zvokom amputiranega dela mavrice v Pekingu. Video Bela kot riž, ki je bil letos ob kulturnem prazniku predstavljen kot umetniška intervencija na štirih različnih lokacijah v Ljubljani, v spomin na Franceta Prešerna in njegovo Julijo, s katerim Petričeva kot občutljiv poznavalec literarne in vizualne umetnosti izraža lastno umetniško vizijo z besedami in slikami, ki jih prepleta in nadgrajuje v video, v katerem se umetnica v pesnikovi podobi sprašuje, kolikšna je dejanska vrednost muze Julije za vsebnost prešernovih Poezij?
Nagrade in kar nekaj kreativnih prebojev pričajo o tem, da se avtorsko delo Eve Petrič zrašča s konceptom avtorstva samega in hoteno pada v polje, v katerem moramo prepoznati geslo »življenje sámo kot umetniški projekt«. “Rising star,” kakor je delo mlade umetnice predstavila Rebecca Ascker-Walsh članka v ameriški reviji Watch, s kreativno-umetniškega in z vidika amasadorstva Slovenije ter slovenske kulture doma in po svetu prav gotovo dviga prepoznavnost in vrednost slovenske umetnosti. (Nina Jeza, Artists&Poor’s)
Več na: www.evapetric.com