Rojena 3. 2. 1979 v Rakičanu pri Murski Soboti. Po končani Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru je med leti 1998 do 1999 študirala likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti Maribor in od 1999 do 2003 študirala slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 2004 diplomirala pri prof. G. Gnamušu na temo Subtilni erotizem: “ljubezen src”. V letih 2003/2004 se je kot štipendistka Erasmus – Socrates izpopolnjevala na študijski izmenjavi na Akademie der Bieldenden Kunste München München pri prof. Benu Willikensu. Leta 2003 je bila prejemnica študentske Prešernove nagrade za grafiko pod mentorstvom prof. B. Suhya. Na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je med leti 2004 do 2006 s pomočjo Zoisove štipendije za nadarjene nadaljevala magisterski študij slikarstva (mentorji: prof. Gorenc, prof. Barši, prof. Vogelnik, prof. Brejc) in ga leta 2007 končala pri prof. B. Gorencu. Podiplomsko se je izpopolnjevala v 2006/07 na Academy of Fine Arts Leipzig pri prof. Joachimu Blanku (Media Art), za kar je v letih 2007/08 pridobila DAAD umetniško štipendijo in jo dopolnila s raziskovalnim projektom na Inštitut Art in Context, UDK Berlin pri prof. W. Knappu. V letih 2008 do 2010 je kot štipendistka Ministrstva za kulturo RS študirala na Inštitutu Art in Context, UDK v Berlinu, kjer je leta 2011 končala magisterij z nalogo: Miselne fikcije v govoru o umetnosti (Teorija kulturne vzgoje in likovno-umetniškega posredovanja/ Muzejska pedagogika, umetniško izobraževanje, MA) pod mentorstvom Claudie Hummel.
Kot pedagoginja v kulturi skrbi za stalen razvoj izobraževalno-posredovalnih umetniških projektov v različnih inštitucijah. Od leta 2011 do 2014 je bila z društvom ŠKUC projektni in vsebinski vodja izobraževalnih projektov za ranljive skupine, EU ESS skladi Ministrstva za kulturo RS. Leta 2016 je bila ustanoviteljica Kulturno umetniškega zavoda Ustvarjalna Pisarna SOdelujem, kjer deluje ekipa, ki prilagaja vodstva za specifične ciljne skupine (pretežno slepe in slabovidne ter osebe s posebnimi potrebami). V letih 2018/19 je izvajala umetniško-pedagoške projekte v vrtcu Ljutomer, pod okriljem Univerze na Primorskem z zavodom Petida in Filozofsko fakulteto v Ljubljani.
Ima status samostojne kulturne delavke, deluje kot slikarka in pedagoginja. Kot umetnica je aktivna na likovno ustvarjalnem področju z razstavami doma in v tujini. Živi in dela v Ljubljani.
Kontakt: ksudec@gmail.com, www.katjasudec.com
Samostojne razstave ( izbor):
2009 Spannungsfeld / In between; Galerija T40 Düsseldorf (D)
Galerija Weisser Elefant, Berlin (D)
2010 Moji vrtovi, Galerija Equrna, Ljubljana
2013 Onkraj kristalne odeje, Galerija Ante Trstenjak, Ljutomer
2014/15 Katja Sudec, slike, Galerija Banke Koper, Obalne galerije Piran
2017 -Razkrivanje identitete, Galerija Murska Sobota
-Skrivnost »guliverskega« prstana , desni Atrij Mestne hiše, Ljubljana
2019 Jubilejna, Galerija Ante Trstenjak, Ljutomer
2019/20 Skrivnost življenja, Galerija Loža, Koper, Obalne galerije Piran
Skupinske razstave (izbor):
2008 Miami Bridge Art Fair, Miami (ZDA), z galerijo T40 Düsseldorf
2008-09 Projekt „Collecting Sarajevo“, Institut Kunst im Kontext, Berlin (D) v sodelovanju z
Museumsakademie Joanneum in Graz (A) in Goethe-Institut Sarajevo
(BiH); http://www.kunsthalle-berlin.org/Sarajevo/welcome.html
2009 Poletje, predlogi za stalno zbirko, Umetnostna galerija Maribor, Maribor
– Matrica: nestabilna realnost, 28. Grafični bienale, Mednarodni grafični likovni center Ljubljana
-Spannungsfeld / In between, Galerija T40, Düsseldorf (D)
2009 koordiniranje razstave Quoting Contemporariness, Galerierundgang,
Baumwollspinnerei, Universal Cube, Halle 14, Leipzig (A)
2010 kuratorsko-umetniški projekt A/DO/PT Art, Moscow International Biennale for Young
Art; »Qui Vive?«, Moskva (RU)
Razvoji umetniško posredovalnih projektov: Satellitenprojekte Berlin Bienale 6:
-Meil lokales Model – v sodelovanju s Kreuzberg Museum ter Montessori šolo
in Resonanzessen http://www.rueckkopplungen.de/?tag=satellitenprojekt/, Berlin (D)
Kuratorstvo Costruct-Constructed, Galerierundgang September, Baumwollspinnerei,
Universal Cube, Halle 14, Leipzig (A)
2011 Umetniško-muzealna razstava »…. Seite XX« na Ministrstvu za zunanje zadeve,
Berlin (D); (ideja in razvoj v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije
ter Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer)
– Skupinsko kuratorsko-raziskovalen projekt: Berlin, skrb za umetniško pedagoški del,
Galerija NGBK, Berlin (D)
2014 Sodobno slovensko slikarstvo: nove generacije po letu nič, Cankarjev dom, Ljubljana
– Sodobno slovensko slikarstvo: nove generacije po letu nič, Mestna galerija Piran, Obalne galerije
Piran, Piran
– Naključja III, Galerija Murska Sobota, Murska Sobota
-Mladi, DLUM, Maribor
2016 Čipka, Mestni muzej, Ljubljana
2017 Fruhlingsgefühle, Galerija na HoherPlatz 1, Wolfsberg (A)
2019 54. Mednarodni slikarski ex-tempore Piran, Mestna galerija Piran, Obalne galerije Piran
Nagrade:
2003 Študentska Prešernova nagrada za grafiko 2003 (SLO)
2006 Essl Art Award (nominiranka); (SLO/ A)
2007 Gesellschafter Art.Award; art-fair 21, Köln (finalistka); (D)
2007/08 DAAD award za projekte: Rituali – ceremonije v sodobnem času, Hidden cornes of
Our society in So beautiful that it hurts (Academyof Fine Arts Leipzig in Art in Context, UDK
Berlin) (D)
2019 Grand Prix 54. Mednarodnega slikarskega ex-tempora Piran, Obalne galerije Piran (SLO)
2019 Grand Prix, 4 ex – tempora Bled, slikarsko društvo Atelje Bled (SLO)
Umetniška rezidenca:
2004 Pariz (Fr), atelje Počivavšek
2018 Dunaj (A), Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Katja Bednařik Sudec, Dotik tkanja – v naročju I,
print na tkanino, nit, čipka, steklo50x50, 2018/19
Strokovni sodelavci:
Fotografija: Mankica Kranjec
Originalna idrijska čipka: Špela Jamšek
Fotodokumentacija: Mankica Kranjec
Dotik tkanja
Pričujoči cikel del Dotik tkanja slikarke Katje Bednařik Sudec spominja na cvetoči poletni vrt, v katerega vstopiš s prašne, ravne ceste. Že od daleč je videti lep. Od blizu je dehteč, omamljajoč s tisočimi vonjavami, brenčanjem žuželk, rahlim vetrom v steblih, brstičih in trnjih, z bohotnimi cvetovi, uvelimi listi na črni prsti, lesketajočo roso …
Cvetoči vrt je nekdo vzgojil z namenom in šipkov cvet je lep z namenom. Kaj je namen teh podob? Številni kritiki so opazili njihovo dvojnost med telesnim in duhovnim, med svetlobo in senco, intimnim in skoraj tehnicističnim jezikom. Stopam v Katjino poetiko in iščem semena tega izjemnega likovnega sveta, ki je tako samosvoj, tako drzen v »sodobnem čutno ksenofobnem času«, da nas v prvem hipu osupne. Eno od zgodnjih Katjinih del, oziroma serija slik, ki jo je ustvarila med letoma 2003 in 2004, je bila likovna metamorfoza podobe Berninijeve svete Terezije v trenutku njenega blaženega zamaknjenja. Gladka bela površina in divja strast kiparja, da se v tisočletni strukturi kamna dotakne bistva življenja. Tradicija. Ustvarjanje – njegova sila in moč. Motiv svetnice Terezije Avilske se je v Katjinih podobah pojavil v trenutku, ko se je soočila z naravo erotične strasti na eni strani in teorijo izvora erotike na drugi. S podobo je šla naravnost proti Bataillovemu, v tanatičnost obrnjenemu eroticizmu in s svojim slikarstvom proti procesom, za katere je vedela, »da izključujejo rojevanje, tako kot ikonoklazem zatira proces reprezentacije«. Katjina ustvarjalna pot se me dotakne prav zaradi njenega poguma. Razumem jo kot soočenje z odgovornostjo: njena umetnost postavlja vprašanja za prihodnost, poudarja pomen družine in skupnosti. Vizualna interpretacija v delu Izgubljeni raj – s prepletom religioznih, intimnih in javnih podob – je spodbudila serijo slik, v katerih raziskuje namen in moč podobe z vidika likovne umetnosti, zgodovine, spomina in antropologije. S cikloma Kaj je pomembno in Kdo je pomemben se je očitno naslonila na misel sodobnega videasta Billa Viole o nujnosti upodabljanja človeških tem, ki so del vsakega med nami: ljubezen, sovraštvo, strah, rojstvo …, kajti prav te podobe, razumljene v svojem kulturnozgodovinskem kontekstu, nam sporočajo, kako so različne kulture ravnale z njimi in reševale svoje enačbe. Od tod tudi naslov, s katerim se je dotaknila iluzije vsevidnosti medijske podobe, hkrati pa brez cinizma upodobila lepoto tradicionalnega rituala in verskega obreda. Katja je popolnoma predana ustvarjanju in snovanju vsebin za nove razstave in likovne delavnice. Še kot študentko jo je fascinirala Bataillova razdelitev pojma erotizma na telesni, religiozni in erotizem src. Po študiju na Universität der Künste Berlin, Institit für Kunst im Kontext (2008-2011), kjer se je izpopolnjevala v programu za umetniško sodelovanje v pedagoških praksah v muzejih in galerijah, je svojemu ustvarjanju skozi številne delavnice z otroki in odraslimi dodala še pedagoški eros. Cikel Dotik tkanja odkriva pomen ne le čutnega, temveč tudi pravljičnega in čudežnega. Katjo je pritegnila poetičnost in tudi dominantnost močnih ženskih individualnih pravljičnih likov v klasičnih pravljicah. Njihova identiteta je že močno pogojena s kulturnimi vzorci, po drugi strani pa je njihova narava še vedno občečloveška, nezamejena s spolom, ki v duhovnem in domišljiskem svetu ne igra velike vloge. Po likovni obdelavi motiva Sneguljčice in Rdeče kapice (serijo je odkupila Galerija Murska Sobota) je lik Trnuljčice prepletla s svojo nosečnostjo in materinstvom. Devet slik-vitrin nakazuje pot Trnuljčinega spanja-pričakovanja od spočetja do rojstva. Globin teh plasti se lahko dotaknemo le s so-čutjem, ki je tudi telesno uresničeno ravno v nosečnosti ob materinem in otrokovem so-čutenju. So-čutje je torej lastno nam vsem (tu se sklicujem na kiparja Jirˇija Kočico), čeprav lahko Trnuljčičin sen spi do trenutka, ko ga prebudi ljubezen. O njej govori na sliki Ariadnina nit, ki jo plete Trnuljčica (v tradiciji idrijske čipke), z njo se mati obrača k svojemu novorojenčku, v njej je ljubezen src, s katero slika in o kateri govori Katja Bednařik Sudec od svoje prve razstave dalje.
Vesna Krmelj