Metka Kavčič je opozorila nase s kiparskimi deli in prostorskimi postavitvami, kjer združuje različne materiale in nekonvencionalne pristope, pri čemer je opazna tudi dediščina njenega konservatorsko-restavratorskega dela. Po zaključku študija kiparstva na ljubljanski likovni akademiji je vpisala specialistični študij konservatorstva in restavratorstva in se zaposlila v ptujskem Pokrajinskem muzeju kot konservatorka-restavratorka za les in kamen. Študijsko se je izpopolnjevala v Parizu na École Supérieure des Beaux-Arts (1998, 2004). Njen kiparski opus obsega dela v tradicionalnih kiparskih materialih in motivih ter prostorske postavitve in kiparske cikle, ki presegajo ustaljene poglede na kiparstvo. Med ateljejsko plastiko prevladujejo dela v glini, npr. stilizirane ženske figure z razpotegnjenimi udi, ki spomnijo na tanagrinske figurine, žanrske figuralne kompozicije s slikovito modelacijo, portretne upodobitve, med katerimi najdemo več otroških portretov, in hudomušne stilizirane upodobitve bikov. Med njenimi javnimi kiparskimi deli so spomeniške plastike s portretnimi upodobitvami, posebno pozornost pa je pritegnila prostorska postavitev Metkino nabodalo (2004) v parku pred Gruberjevo palačo v Ljubljani, ki je nastala v sodelovanju z mariborskim fotografom Branimirjem Ritonjo. Skupina vilic monumentalnih dimenzij, zabadajočih se v mehko oblikovane forme s fotografskimi reprodukcijami oči, je učinkovala nadrealistično in odpirala vprašanja naziranja sveta in usmerjanja posameznikove pozornosti. Do povezave fotografije in kiparstva je prišlo že v njunem skupnem projektu Sin Salida – Brez izhoda (2003), ki je vključeval kiparske glave s fotografskimi reprodukcijami grotesknih obličij. V ciklu Vrata (1999-2008) je kiparka povezala tradicionalne in nekonvencionalne kiparske materiale v haptično zasnovane površine in simboliko prehoda oz. vstopa naglasila z individualnim značajem slehernega izmed del, ki ga je opredelila glede na vlogo, poklic oz. značajske lastnosti tistega, do kogar oz. česar vrata vodijo. V delih z motiviko čipke je združila kontrastnost trdega kovinskega materiala in nežnost niti ter gracilnost ročnega dela, ki velja za značilno žensko, z moškim delom varjenja in obdelave kovine. Z Vrtnimi kroglami (2011) je posegla v tradicijo pihanja stekla, saj jih je izdelala s pomočjo mojstrov iz Rogaške Slatine in v formi, ki spominja na viličaste skulpture, razgrnila kontrast med krhkostjo in lahkotnostjo materiala in statično pozicijo paličastih podstavkov. Njen opus obsega še slikarska, risarska, fotografska dela in kolaže. Redno razstavlja doma in v tujini.
Povezava: www.kavcicmetka.com/a_pages-bio.html
